Predvajaj/utišaj glasbo:

Puštalski grad

Puštalski Grad

Naselje Puštal stoji na desnem bregu Poljanske Sore. Dohod iz Škofje Loke ima čez Puštalski most ali prek »Hudičeve brvi«.

Nasproti mostu stoji na nizki terasi PUŠTALSKI GRAD, ki že v 13. stoletju ni bil več last freisinškega škofa. Puštalski gospodje so dosegli precejšnjo veljavo in opravljali pomembne javne službe v freisinškem gospostvu; nekateri so bili gradiščani v Zgornjem stolpu. Za časa reformacije je bil v gradu sedež luteranskih pridigarjev, ker so jim bili graščaki zelo naklonjeni. Franc Pokorn je razlagal ime Puštal iz Burgstall, češ da so bili tu loški grajski hlevi. Pavle Blaznik pa pravi, da označuje nekdanje gradišče – Burgstelle. Ko je v 17. stoletju rodbina puštalskih gospodov izumrla, je grajska posest po nekaj destletjih prešla v roke bogatih Oblakov iz Poljanske doline, ki so trgovali z železom ter si leta 1688 pridobili plemiški naslov baronov Wolkenspergov. V 18. stoletju so svojo posest razširili čez meje loškega gospostva in se uvrstili med najbogatejše rodbine na Kranjskem.

Zadnja baronica, novembra 2012 umrla Hildegarda Svoboda von Wolkensperg, je bila najverjetneje celo edina slovenska plemkinja, ki je po letu 1945 lahko ostala v svojem gradu, dvorec in nekaj posesti pa so ji bili vrnjeni leta 2004.

Življenje Hildegarde von Wolkensperg se je začelo v Puštalskem gradu, kjer je bila rojena puštalskemu baronu Avgustu, imela je še pet let mlajšo sestro Izabelo. Izhaja iz slavne rodbine puštalskih baronov, katerih slava se je pričela z Markom Oblakom, ki je leta 1696 kupil grad Puštal. Njegov vnuk Franc Anton Oblak pl. Wolkensperg  je bil povzdignjen v barona leta 1753. Hildegardin bratranec je bil impresionistični fotograf Avgust Berthold.
Prva leta svojega življenja je preživela v Gradcu pri stari mami po mamini strani, Ilki von Scheibenhof, rojeni Kalman. Po koncu vojne se je vrnila v Škofjo Loko in pri nunah obiskovala šolo. Ker ni znala slovensko je imela veliko težav pri sprejemanju slovenske kulture, saj je bila vzgajana kot Avstrijka.
Zaradi svojega plemiškega rodu je bila zaničevana in zapostavljena, saj so se neprestano norčevali iz nje. Poleg rednega pouka v šoli je imela pouk tudi na domu, kjer se je učila pri zasebnih učiteljih slovenščine, nemščine in francoščine, pri nunah pa se je učila igranja klavirja. Dejavna je bila tudi pri Sokolih, s svojo sestro pa sta med prvimi v Škofji Loki smučali, smuči jima je izdelal puštalski rokodelec.
Zelo rada pa je tudi slikala, imela je zasebno učiteljico slikanja, nuno, ki je bila po izobrazbi slikarka. Ker je zelo dobro slikala je enkrat razstavljala na loškem gradu. Slikati je prenehala po smrti svojega očeta leta 1937.
Poročila se je 5. aprila 1941 z Velimirjem Svobodo, ki je bil pred kapitulacijo Jugoslavije podpolkovnik v kraljevi vojski. Kasneje se je pridružil partizanom kot vojaški strateg, sodeloval pa je tudi pri osvobajanju Trsta. Vendar se ni vključil v komunistično partijo, kar ga je privedlo na Teharje. Od tam se je vrnil globoko prizadet in od tega si ni nikoli opomogel.
Rodila se jima je hči Alma, ki pa je tragično preminula v letalski nesreči na Krku leta 1971.
Po drugi svetovni vojni so vse premoženje zaplenili, za življenje so jima pustili le manjši trakt dvorca, kjer je baronica živela do smrti. V dvorcu je bil najprej muzej, nato proizvodni obrat papirne industrije, od decembra leta 1975 pa je v prostorih Puštalskega gradu glasbena šola. Leta 2004 ji je bil dvorec in še nekaj posesti vrnjenih.


Eno leto po njeni smrti, v letu 2013, je  postala lastnica Puštalskega gradu njena nečakinja, gospa ISABELLE KRALJ.

 
    ISABELLE KRALJ - ŽIVLJENJEPIS
 
Isabelle Kralj je svojo plesno pot začela leta 1970 kot članica ansambla Milwaukee Balet. Po končani gimnaziji je odšla v Slovenijo in se vključila v ljubljanski baletni ansambel, s katerim je plesala pet let. Leta 1978 se je vrnila v Milwaukee, kjer je končala višjo baletno šolo na fakulteti University of Wisconsin-Milwaukee. Tedaj se je začela zanimati tudi za sodobni ples. Po končanem študiju je Isabelle postala pedagoginja na University of Wisconsin-Milwaukee in ustvarila svojo plesno skupino Milwaukee Dance Theatre, ki se je leta 2008 preimenovala v Theatre Gigante. V Milwaukeeju je imela priložnost predstaviti svojo lastno koreografijo. Vse pogosteje je koreografirala za Milwaukee Dance Theatre, za milwaukeejsko filharmonijo, za opero in za druga gledališča. Poleg tega je v številnih vlogah nastopila tudi sama, med drugim v vlogah Pepelke, Titanie, Yerme, Ognjene ptice in v številnih sodobnih plesih.
Leta 1999 je opravila magisterij plesa na University of Wisconsin-Milwaukee. Po študiju se je usmerila v gledališko delo, pri čemer je začela tudi režirati za številne gledališke skupine. Vse pogosteje je kreirala tudi svoja celovečerna gledališka dela. Danes nadaljuje z ustvarjalnim delom skupaj z možem, pisateljem in režiserjem, Markom Andersonom, s katerim sta ustvarila že več kot trideset gledaliških del. Leta 1999 je ustanovila plesni program v osnovni šoli University School of Milwaukee, kjer je do leta 2014 tudi poučevala.
Leta 2005 je svoje ustvarjalno delo prvič predstavila v Sloveniji. Za Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) je ustvarila koreografijo Še vedno ne vem. V naslednjih letih je nadaljevala s koreografskim delom in ustvarila še nekaj predstav za DBUS. Leta 2012 je v okviru EPK s svojo skupino Theatre Gigante gostovala v Sloveniji s koreodramo Tri druge sestre, ki sta jo skupaj kreirala in napisala Isabelle Kralj in Mark Anderson, režirala pa jo je Kraljeva. Po uspešnem gostovanju v Sloveniji se je Isabelle vrnila v Milwaukee, kjer nadaljuje s svojim delom kot direktorica Theatre Gigante in kot ustvarjalka interdisciplinarnega gledališkega dela.




Sedanja stavba ima baročni izgled. Grajski portal je izklesan iz loškega konglomerata.

Freska
Freska »Snemanje s križa«

Rodbina Wolkensperg je konec 17. stoletja obnovila grajsko poslopje in prizidala kapelo, in to tako, da je njen kor povezan z grajskim hodnikom v prvem nadstropju. Kapela je posvečena sv. Križu. Njen oltarni del je poslikan s fresko »Snemanje s križa« velikega italijanskega slikarja Giulia Quaglie (1688 – 1751) iz leta 1706. S pisnima dovoljenjima papeža Benedikta XIV. iz let 1747 in 1751 se je v njej smelo ob torkih tudi maševati. Omenjena freska je najdragocenejša umetnina v Škofji Loki.
Vir: Franc Pokorn: Loka


August Berthold
August Berthold

V Puštalskem gradu se je leta 1880 rodil August Berthold (polno ime: Augustin Arthur Josef Berthold). Bil je prvi fotograf na Slovenskem, ki je dvignil raven fotografije iz obrtne na višjo, kakovostnejšo in takrat evropsko moderno fotografsko ustvarjanje. V letih 1902 – 1903 je na dunajski visoki fotografski šoli Höhere Graphische Bundes-lehr-und Versuchanstalt Wien študiral na oddelku Photographie und Reproduktions-Verfaren. Največ pozornosti je namenjal gumijevemu postopku, intenzivno pa je sledil predvsem takratnim piktorialističnim estetskim dogajanjem.

Vir: Sarival Sosič: Berthold, fotograf z začetka stoletja; Mestna galerija Ljubljana, 1997


 
Datum objave: 5. 3. 2012
Nazaj na prvo stran  | Puštalski grad  | Šolski prostori  | Organi šole  | Učitelji v šolskem letu 2017/2018  | Urniki skupinskega pouka v šolskem letu 2017/2018
Vpis v glasbeno šolo  | Publikacija šole  | Pravilniki  | Sodelovanje s starši  | Katalog informacij javnega značaja